Kako postane prst bolj rodovitna in kakovostna?

Kakovostna prst zagotavlja hranila, ki so osnova za kakovostno pridelavo hrane. Kakovost in rodovitnost prsti vplivata na količino sadja, zelenjave in žit, ki zrastejo. Tudi rastline, ki jih uporabljamo v naših zdravilih in kozmetičnih izdelkih ne morejo uspevati brez kakovostne prsti.

Prst filtrira vodo, veže onesnaževalce in zagotavlja čisto pitno vodo. Omogoča, da voda pronica v tla. Prst vpija deževnico kot goba. Intaktna prst lahko shrani količino vode v večkratniku svoje teže. Njena absorpcijska sposobnost preprečuje poplave in sušo.

Kakovostna prst je ključna za zaščito podnebja. Ocene kažejo, da je na svetu v prsti shranjeno 2,700 gigaton ogljika. To je več kot v atmosferi in vsej živi biomasi skupaj. Prst shranjuje ogljik v humusu, šoti, sedimentih in mineralih. Prst veže največ ogljika takoj za oceani. Milijoni in milijoni organizmov v prsti pretvarjajo ogljik, vezan v rastlinah, v humus. To organsko temno rjavo snov v grobem sestavlja 50 odstotokov ogljika.

Glede na ocene lahko prst po svetu veže dodatne 2 do 5 bilijonov ton CO₂ letno.

Prst uravnava materialne in energijske cikle, proizvaja hrano in krmo, služi kot temelj za gradnjo, vsebuje surovine ter hrani informacije o naravni in kulturni zgodovini. Prst je ena najdragocenejših dobrin Zemlje in si najbolj zasluži našo zaščito: je osnova našega obstoja. Čeprav je polna življenja, prst v vsakdanjem življenju pogosto uide naši pozornosti.

• 95 odstotkov naše hrane raste v prsti.
• Humus lahko veže 3 do 5 kratnik količine lastne teže.
• Po svetu je v prsti shranjeno 2,700 bilijonov ton ogljika kar je 3-krat toliko kot v atmosferi.

Nastajanje humusa je neprekinjen proces,ki se odvija v prsti. Humus je ključen za kakovostno prst, ki lahko postane še bolj rodovitna, če pri tem sodeluje skupina organizmov, imenovana prehrambena mreža. Ta majhna bitja in mikroorganizmi razgrajujejo in mešajo prst ter v njej tvorijo tridimenzionalne strukture, komplekse gline in humusa. Ti imajo številne pore, prehode in votline za zrak in vodo. Živim bitjem zagotavljajo zrak za dihanje, rastlinskim koreninam pa vodo in prostor za rast. Kompleksi gline in humusa ohranjajo prst vlažno in rahlo, porozno in stabilno.

Prst, bogata s humusom, je bolj odporna na veter in vodno erozijo ter škodljive vplive podnebnih spremeb. Veliko lahko naredimo za številna bitja pod zemljo. Če želimo podpreti njihovo dragoceno delo, jim moramo dati čas in ustrezna hranila.

• 1/4 do 1/3 vseh oranizmov na našem planetu živi v prsti.
• 40 do 60 odstotkov volumna prsti se se lahko stisne v volumen prostora med delci prsti.
• 400 navpičnih cevk bi lahko postavili v kvadratni meter prsti, ki je dobro poseljena z deževniki. Če bi jih postavili s konci v vrsto, bi skupaj merili več kot 1000 kilometrov.

Prgišče prsti je prgišče polno življenja. Nikjer ni življenje posejano bolj gosto. Z izjemo deževnikov, polžev in hroščev, velike večine živih bitij skoraj nikoli ne vidimo. A v prsti je raznolikost vrst izjemna. Znanstveniki so šteli posamezne organizme v prsti in ugotovili, da biotska raznovrstnost ni nikjer večja kot v prsti. Številne rastline, živali, glive in mikroorganizmi pod zemljo pretvarjajo odmrle organske osnovi v humus. Prispevajo k kakovostnemu, produktivnemu ekosistemu. En kubični meter kakovostne prsti (predstavljajte si prst v kocki, ki ima vsako stranico dolgo en meter) je dom več kot 5,000 bilijonom živih organizmov. Za primerjavo, na Zemlji živi 7,8 bilijonov ljudi.

Biotske raznovrstnosti v prsti še ne razumemo dobro, znanstveniki pa vedo, da so rastlinski in živalski mikroorganizmi najbolj številni prebivalci prsti. En gram prsti lahko vsebuje 100 milijonov bakterij, ki so 4,000 do 7,000 različnih vrst. Te skupaj z glivami in algami razgrajujejo kompleksne snovi kot so beljakovine, celuloza in lignin. Tako ustvarijo nova hranila, ki so hrana za rastline

Deževniki imajo ključno vlogo pri rodovitnosti. Med gibanjem po plasteh prsti kopljejo več metrov globoke tunele, ki jih stabilizirajo s svojo sluzjo. Ti tuneli lahko segajo vse do spodaj ležeče matične kamnine. Voda in zrak se stekata v njihove votline in tako ustvarajata prostor za širjenje rastlinskih korenin. Korenine dovajajo rastlinske odpadne snovi v globlje plasti zemlje, tako da se tudi tu poveča vsebnost humusa. Deževniki dobesedno obdelujejo, rahljajo in zračijo strnjeno prst. Pri svojem delu so bolj natančni kot katero koli kmetijsko orodje, mešajo rastlinske ostanke in delce prsti. Deževniki poleg tega prebavijo vse v prsti. V njihovih prebavilih se organske snovi združijo z mineralnimi snovmi in mikroorganizmi. Vrtnarji cenijo njihove izločke in rastline potrebujejo komplekse gline in humusa, obogatene z mikrohranili in makrohranili, ki so bistvena za prehrano rastlin, npr. dušik, magnezij in fosfor.

Prst je kljub vsej svoji raznolikosti omejen, a dragocen vir. Da nastane 5 cm prsti lahko traja 1000 let. Le rodovitna prst nas lahko dolgoročno hrani in je osnova za naravo.

Organizmi, ki živijo na 1 kvadratnem metru kakovostne prsti, 30 centimetrov globoko:

• 60,000,000,000 bakterij
• 1,000,000,000 gliv
• 500,000,000 protozojev
• 10,000,000 ogorčic
• 1,000,000 alg
• 150,000 pršic
• 100,000 skakačev
• 25,000 belih črvov
• 200 deževnikov
• 200 ličink muh
• 150 stonog
• 100 hroščev
• 50 lesnih uši
• 50 pajkov
• 50 polžev

Prst in podnebje vplivata eden na drugega. Strokovnjaki predvidevajo, da podnebne spremembe pospešujejo degradacijo prsti, kar se kaže kot povečano sproščanje CO₂ iz prsti. To pomeni, da sproščanje CO₂ pospešuje globalno segrevanje. A aktivnost organizmov v prsti je odvisna še od drugih dejavnikov, npr. razpoložljivosti vode in hranil, zato so napovedi nezanesljive. Ena stvar pa je jasna: kakovostna prst bolje shranjuje CO₂. Na ta način smo korak bližje dosegu zaščite podnebja.

Pesticidi, umetna gnojila in težki kmetijski stroji poškodujejo prst, kar povzroča sproščanje ton toplogrednih plinov. Intenzivna obdelava prsti razgrajuje komplekse gline in humusa ter organske snovi, ki jih kompleksi vsebujejo. Prav tako povzroči, da več kisika vstopi v prst, spodbuja mikroorganizme v prsti, da aktivno, nepovratno predelajo dragoceni humus v CO₂. Znižanje vodne gladine na vlažnih travnikih, da bi ustvatili njive oslabi prst. Nato mikroorganizmi hitro razgradijo zaloge ogljika v prsti.

Ocenjene svetovne zaloge ogljika:

• 38,000 milijard ton v oceanih.
• 2.700 milijard ton v prsti.
• 780 milijard ton v ozračju.
• 575 milijard ton v rastlinstvu.

Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) pripisuje 31 odstotkov emisij toplogrednih plinov neposredno kmetijstvu in spremembam rabe zemljišč.

Prgišče prsti se na prvi pogled ne zdi nič posebnega. Rjavi koščki, nekaj kamnov, morda ostanki korenin in, če imate srečo, deževnik, ki se zvija v njej. Kako kakovostna pa je prst – dom bakterij, hroščev in mnogih drugih bitij?

Da bi ocenili kakovost prsti, moramo razmisliti o tem, kaj potrebujejo deževniki in drugi marljivi »delavci« pod zemljo za dobro življenje. Vse leto potrebujejo hrano: radi imajo rastline, rastlinske ostanke in celo kompostiran gnoj. Ne marajo strupov, da je njihov dom obrnjen na glavo ali zbit. Z oranjem se lahko navpično razporejene plasti zemlje pomešajo. Kar naenkrat na površini primanjkuje hrane, zaradi česar stradajo razkrojevalci, kot so polži, stonoge, hrošči in lesne uši.

Samo v Nemčiji je približno 46 različnih vrst deževnikov. Na intenzivno obdelanih poljih je živi le nekaj vrst. Ostali ne morejo preživeti v goli, osiromašeni prsti, bodisi na vrtu ali na polju. To pomeni, da ne morejo opravljati svojih glavnih nalog, zračenja prsti in zaščite pred poplavami.

• 45 odstotkov prsti v Evropi je slabše kakovosti, kar dokazuje nizka vsebnost organskih snovi.
• Vsako leto na evropskih poljih pristane od 60.000 do 400.000 ton mikroplastike. Mikroplastika je razširjena na več sto tisoč tonah blata iz čistilnih naprav.
• 70.000 kvadratnih kilometrov prsti v Baltskem morju velja za biološko mrtvo. Vzrok: presežne ravni dušika in fosforja iz kmetijstva.

Na določenih območjih ljudje gradijo in »zapirajo« prst ter jo tako nepopravljivo uničujejo. Prst poškoduje tudi prekomerna paša in krčenje gozdov. Degradirana prst ne more več opravljati svojih številnih funkcij. Izgubi sposobnost absorbiranja deževnice, zato se ta usmeri v globlje plasti. Leto za letom v medijih poslušamo o vplivu nižanja gladine podtalnice.

• 2.000 milijonov hektarov prsti po vsem svetu prizadene degradacija, ki jo povzroči človek.
• Močno deževje v EU vsako leto odplavi 970 milijonov ton rodovitne prsti.
• ¼ prsti na svetu, ki se je sprva uporabljala za kmetijstvo, je močno poškodovana ali opustošena.
• 4 milijone hektarjev prsti, predvsem v sredozemskih in vzhodnoevropskih državah, je prizadete zaradi zasoljevanja.

• Vsak dan se samo v Nemčiji 60 hektarjev nepozidanih zemljišč spremeni v stanovanjske površine in ceste – to je skoraj 31.000 nogometnih igrišč na leto.

Bujni zeleni travniki, valovita žitna polja, veličastna koruzna stebla in rumena ogrščica do koder seže oko. Ta pogled je očarljiv. Toda videz je zavajajoč: bujnost polja ne pove ničesar o stanju prsti pod zemljo. Kmetijska zemljišča že dolgo niso več s hranili bogat temelj za rast rastlin. Industrijsko kmetijstvo namreč ne uporablja trajnostnih metod, ampak sintetična sredstva. Pesticidi so nadomestili naravno zatiranje škodljivcev z bakterijami in deževnikiv prsti. Recikliranje naravnih hranil so zamenjala umetna gnojila. Monokulture, oranje in gnojenje lahko kratkoročno povečajo pridelek, dolgoročno pa trpita kakovost in rodovitnost prsti. Prst se postopoma degradira v izključno zadrževalno podlago.

• Na Zemlji je okoli 1400 milijonov hektarjev njivskih površin.
• Vsako leto se izgubi 10 milijonov hektarjev dragocenih kmetijskih zemljišč.
• V Nemčiji se za kmetijstvo uporablja 16,7 milijona hektarjev zemlje.
• 7,8 odstotka od tega se obdeluje ekološko.

Tekst: Susi Lotz

Viri:

Bodenatlas 2015, Der Boden (Susanne Dohrn), Deutsche Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit (GIZ) GmbH, Deutsche Welle, Deutscher Landwirtschaftsverlag, Deutschlandfunk, Energiewende-Magazin 6/2020, Europäische Umweltagentur, FiBL, Johann Heinrich von Thünen-Institut, Julius Kühn-Institut, Kreo 01/2020, Max-Planck-Gesellschaft, Nature & More, oekolandbau.de, Saatgut (Anja Banzhaf), Save Our Soils, Slow Food, Statista, Stiftung Wissenschaft und Politik, Umweltbundesamt, Was ist und wie entsteht Humus? (Schnug / Haneklaus), World Ocean Review, WWF, Zukunftsstiftung Landwirtschaft (Wege aus der Hungerkrise, 2013)