Kako kompostiranje izboljša kakovost prsti na vašem vrtu

Martina Kolarek: Nagrada pri kompostiranju je rodovitna prst in zdrave rastline - ter manj zalivanja, gnojenja in zatiranja škodljivcev. S kompostiranjem prsti dodamo hranila. Prst nahranimo z organskimi snovmi ter ustvarimo habitat za nešteto organizmov in mikroorganizmov, ki skrbijo za kakovost prsti.

MK: Prst je rodovitna, če vsebuje veliko različnih živih organizmov. Ti ustvarjajo strukturo prsti, ki shranjuje zrak, vodo in hranila, vse to pa potrebujejo rastline, da rastejo in dobro uspevajo. Dodajanje gnojila v prst brez strukture ne pomaga. Prst ga ne more absorbirati, zato gre gnojilo neposredno v podtalnico, rastline pa nimajo dostopa do hranil. Poleg izboljšanja kakovosti prsti kompost pomaga zaščititi vodo pred onesnaženjem tako, da zmanjšuje erozijo. Izboljša tudi klimatske pogoje: rastline vežejo ogljik iz zraka in ga sproščajo v zemljo, bogato s kompostom. Ta shranjuje ogljik v svojih vitalnih podzemnih strukturah.

MK: Prst, ki vsebuje ustrezno količino humusa, je temno rjava, vlažna in ima vonj. Če ima prst premalo humusa, je bleda, suha in popolnoma brez vonja. Je kot puščava, saj v njej ne more nič rasti.

MK: Humus je organski del prsti, produkt organizmov v prsti. Ti prebavijo in spremenijo odmrle rastline, živali in mikroorganizme v molekule. Jabolka, hruške in listje, ki padejo na tla, se naravno razgradijo in čez čas spremenijo v humus. Kompost pa ta proces pospeši. S podobnimi procesi razgradnje se lahko vaši vrtne, sadne in zelenjavne odpadki spremenijo v kompost. Tanka zgornja plast rodovitne prsti je vedno sestavljena iz mešanice organskih in anorganskih snovi. Dodajanje z minerali bogatega vulkanskega prahu kompostu pomaga izboljšati humus.

MK: Ne dodajajte kuhanih ali začinjenih ostankov hrane ter kruha in peciva. Lupine citrusov dodajajte v zmernih količinah, saj privabljajo zeleno plesen. Zmerno dodajte tudi zelene vrtne potaknjence in plevel, majhne veje in vejice ter odpadlo listje. In seveda vse surovo sadje in zelenjavo iz kuhinje. Uporabite tudi bananine olupke, kavno usedlino in čajne liste – v majhnih, »gospodinjskih« količinah.

Dober kompost potrebuje ravnovesje strukturnih snovi, hranil in stik z okoljem. Kompost je veliko več kot gnojilo – njegova drobljiva, gobasta struktura lahko hkrati shranjuje hranila, zrak in vodo. Zagotavlja habitat za raznoliko skupnost flore in favne, ki ohranjajo prst rodovitno in odporno proti vetru in vodni eroziji.

MK: Glede na potrebe po hranilih rastlin, ki jih gojite na vrtu, v zgornjo plast zemlje vnesite 1 do 3 litre komposta. Vroč kompost je zelo bogat s hranili in strukturo, zaradi česar je manj primeren za gojenje rastlin iz semen. Bolje ga je uporabiti za rastline, katerih korenine so že v celoti oblikovane.

Priprava komposta ni težka, a je pri tem treba upoštevati nekaj načel. Vroči kompostni kup je najbolje narediti v enem dnevu. Mineralni kameni prah in domač zeliščni izvleček obogatita mešanico in spodbudita proces kompostiranja. Hitro plastenje in prava kombinacija sestavin omogočata, da se kompost segreje na ustrezno temperaturo. Če ste začetnik v kompostiranju, natančno sledite navodilom. Večkrat ko boste kompostirali, lažja in hitrejša bo priprava.

Eno plast komposta tvori do devet različnih sestavin: mešanica vrtnih odpadkov, kuhinjskih ostankov, lesnih sekancev in žagovine, kravjega ali konjskega gnoja in drugih materialov, ki se jih lahko kompostira, npr. razrezan karton. Kuhinjski ostanki zagotavljajo pomembna hranila, medtem ko vrtni odpadki ustvarjajo strukturo.

Sestavine komposta nasekljajte ali narežite na majhne koščke, nato jih dodajte enega za drugim, tako da jih takoj dobro premešate z ostalimi sestavinami iste plasti. Tej mešanici dodajte mineralni prah. Nato vlijemo zeliščni izvleček in dodamo pest vrtne zemlje. Ustrezna sestava ter dovolj zraka in vlage sta ključnega pomena za kakovost komposta. Ko boste naredili svoj prvi kompost, boste hitro dobili občutek za pravilno razmerje sestavin.

Dokončan kompostni kup naj bo visok od 1 do 1,5 metra. Najkasneje po dveh dneh bo postal vroč in dosegel temperaturo od 60 do 65 stopinj Celzija. Po treh do osmih dneh lahko odstranite izolacijski material, da se kompost nekoliko ohladi. Kompost se segreje, ker postanejo mikroorganizmi aktivni, se hitro razmnožujejo in hitro raugrajujejo organske snovi.

A to se zgodi le v optimalnih življenjskih razmerah – ko imajo dovolj hrane, vode, zraka in prostora. Mikroorganizmi služijo tudi kot hrana drugim organizmom v prsti, ki se kasneje preselijo v kompost in nam obnovijo prst. Nekatera zelišča spodbudijo aktivnost mikrobov, zato pomaga, da v vsako plast dodate malo zeliščnega izvlečka. Kompostiranje ni skrivnost; to je umetnost.

Vroči kompost, pripravljen poleti, bo pripravljen v približno 3 mesecih. Pozimi traja približno šest mesecev. Vroče kompostiranje ima prednosti pred običajnim hladnim kompostiranjem ali uporabo industrijskega komposta. Ni ga treba obračati, ne privablja škodljivcev in ga je enostavno narediti v različnih okoljih kar je še posebej pomembno pri kompostiranju živilskih odpadkov. Tako prihranimo delo, čas in prostor.

Dipl.-Ing. Martina Kolarek

strokovnjakinja za kmetijsko znanost o prsti in trajnostno prehrano

Diplomirana inžinirka Martina Kolarek je strokovnjakinja za kmetijsko zemljo in trajnostno prehrano. Je biokemičarka in je študirala aplikativno ekologijo na Univerzi za naravne vire in aplikativne vede o življenju na Dunaju. Na svojih delavnicah uči, kako ustvariti dober kompost.