Koža je naravna pregrada, zaščita našega telesa, hkrati pa nas povezuje z okoljem. Naša koža reagira na to, s čimer se srečuje od zunaj. Še posebej suh zrak, bodisi hladen ali vroč, lahko zmanjša vsebnost vlage v naši koži.
V hladnem obdobju je naša koža pogosto bolj suha, ker so naše žleze lojnice in znojnice manj aktivne v tem času. To lahko oslabi pregrado kože. V hladnem vremenu je splošna vlažnost zraka nižja, zaradi česar več vlage izhlapi iz kože kot v toplejših mesecih. Sprememba med nizkimi temperaturami zunaj in znatno višjimi temperaturami v ogrevanih prostorih lahko draži kožo.
Poleti, ko je zrak topel, se več potimo, zaradi česar koža hitreje izgublja vlago. Sončna svetloba je koristna, ker spodbuja nastajanje "hormona sreče", serotonina in vitamina D. Toda podaljšano sončenje kožo ogreje in iz nje potegne vlago. Če prijetno pihlja, pogoste ne opazimo izgube vlage v naši koži pravočasno, ampak šele takrat, ko nas začne "zategovati" in "vlečti".
Suh, hladen zrak, ki ga proizvajajo klimatske naprave, izsušijo kožo, da postane še hitreje suha.
Na kožo lahko vplivata tudi veter in prah. Tukaj je vključen tudi droben prah, ki se prenaša z vetrom. Različni tipi kož se odzivajo na te dražljaje drugače, včasih postanejo suhi in grobi kot brusni papir. Glede na to, kako pogosto in intenzivno je koža izpostavljena vplivom vetra in prahu, lahko to povzroči poškodbo vrhnjega sloja kože in zmanjša se hidracija kože. ki povzroči
Na splošno naša individualna sestava kože, kako jo negujemo od znotraj in kako skrbimo za našo kožo od zunaj, igrajo pomembno vlogo pri tem, kako vreme vpliva nanjo
