Dolgoživost: Skrivnost zdravega staranja

Biti mentalno zdrav pri 95 letih ali prehoditi 10.000 korakov na dan žal ni vsakomur podarjeno. Dolžina našega življenja in kakovost našega življenja v starosti sta določeni tako z genetskimi kot zunanjimi dejavniki. Nekateri ljudje imajo gene, zaradi katerih so bolj odporni na določene znake staranja. Nasprotno pa, če so v družini bolezni, ki skrajšujejo življenjsko dobo, obstaja lahko povečano tveganje, da jih razvijemo tudi sami.

Naš življenjski slog ima pomemben vpliv: neuravnotežena prehrana, nezadostna telesna dejavnost, kajenje ali uživanje alkohola lahko močno vplivajo na zdravje in s tem na življenjsko dobo. Na zdravje lahko vplivajo tudi okoljski dejavniki, kot sta kakovost zraka in vode. Dobra zdravstvena oskrba podaljšuje pričakovano življenjsko dobo, na dolgoživost pa vplivajo tudi socialni in psihološki dejavniki, kot so socialni stiki.

Dolgoživost je megatrend: mnoge industrije so se specializirale za to, da ljudem omogočijo dolgo in zdravo življenje. Po mnenju številnih strokovnjakov je staranje do neke mere obvladljivo; lahko ga upočasnjujemo in obvladamo, če se z njim ukvarjamo dovolj zgodaj in na pravi način. Vedno več raziskovalcev si prizadeva odkriti, kaj ohranja naša telesa vitalna in čim dlje v formi.

Z upoštevanjem določenih pravil lahko ustvarimo dobre pogoje za dolgo in zdravo življenje.

• Zelo pomembno: uravnotežena in hranilno bogata prehrana. Sadje in zelenjava sta bogata z antioksidanti, zato predstavljata idealno osnovo prehrane za dolgoživost. Polnozrnata živila vsebujejo veliko vlaknin in podpirajo prebavo. Zdrave maščobe iz oljčnega olja, avokada in oreščkov ugodno vplivajo na zdravje srca, medtem ko so puste beljakovine iz rib, perutnine in stročnic nujne za izgradnjo in ohranjanje mišic. Fermentirana živila, kot sta jogurt in kislo zelje, spodbujajo zdravo črevesno floro. Sladkorju in močno predelanim živilom se je treba čim bolj izogibati.
• Daljša življenjska doba je povezana tudi z zmanjšanim vnosom živil. Uživanje manj kalorij lahko zmanjša oksidativni stres, izboljša obnovo celic in spodbuja hormonske spremembe, ki lahko upočasnijo staranje.
• Za zdravo staranje je priporočljivo čim bolj omejiti kajenje in uživanje alkohola. Oboje škoduje zdravju, povečuje tveganje za raka ter bolezni srca in pljuč ter slabi imunski sistem. Opustitev teh navad izboljša kakovost življenja in poveča možnosti za daljše življenje.
• Redna telesna dejavnost ima pozitiven vpliv na zdravje v vseh življenjskih obdobjih. Za šport ni nikoli prepozno – koristen je tudi, če z njim začnemo v poznejših letih. Priporočljivo je od dve in pol do pet ur gibanja na teden, na primer kolesarjenje, plavanje ali hitra hoja. Dodatna vadba za moč je koristna tudi za zdravje hrbta.
• Dovolj spanja spodbuja dolgo življenje, saj podpira obnovo celic, krepi imunski sistem in uravnava hormone. Prispeva k zdravju srca ter zmanjšuje tveganje za bolezni srca in možgansko kap. Prav tako pozitivno vpliva na duševno zdravje, saj zmanjšuje stres in depresijo ter izboljšuje kognitivne sposobnosti.
• Prav tako je pomembno izogibanje stresu. Ta oslabi imunski sistem in poveča tveganje za srčno-žilne bolezni. Poleg tega lahko spodbuja duševne težave, kot je depresija, ter poveča nastajanje kortizola, kar vodi v vnetja in kognitivne motnje. Metode za zmanjševanje stresa, kot sta meditacija ali avtogeni trening, so lahko v pomoč.
• Pri prizadevanjih za dolgo in zdravo življenje ne smemo pozabiti na socialne stike. Preživljanje časa z bližnjimi zmanjšuje stres, podpira zdrave življenjske navade in spodbuja delovanje možganov. Hkrati socialni stiki krepijo občutek pripadnosti in pozitivno vplivajo na duševno zdravje.