Koža se skozi leta spreminja
Drobne gubice okoli oči in gube smeha v kotičkih ust so povsem naravne, prav tako kot proces staranja. Vendar pa potek tega procesa pri vsakem posamezniku poteka drugače. Poleg genetskih dejavnikov na našo kožo vplivajo tudi življenjski slog, prehrana, obvladovanje stresa, spanje in okoljski toksini – denimo UV-žarki, nikotin in druge škodljive snovi, ki lahko prispevajo k hitrejšemu staranju kože.
Kaj škoduje koži?
Preveč sonca škoduje naši koži. Staranje kože, ki ga povzroča UV-sevanje, imenujemo tudi fotostaranje. Prekomerna izpostavljenost toplotnemu sevanju (infrardečim žarkom) in drobnemu prahu sta dodatna škodljiva dejavnika, ki dražita in izsušujeta kožo, kar lahko vodi do njenega prezgodnjega staranja. Spodbujata nastajanje prostih radikalov v naših tkivih in celicah, kar povzroča oksidativni stres. Ta nato napada elastična vlakna v koži, kar prispeva k temu, da koža postane ohlapna in povešena.
Oksidativni stres prispeva k zgodnjemu pojavu starostnih pigmentnih madežev.
V zadnjih letih so znanstveniki dokazali povezavo med onesnaženostjo zraka, kot je droben prah, ki ga povzroča cestni promet, in staranjem kože. Onesnaženost z dušikovim dioksidom, kot so saje iz dizelskih motorjev, težke kovine, vgrajene v delce umazanije, in smog ne poškodujejo le naših dihalnih poti in pljuč, temveč tudi naš največji organ, kožo. Njihov vpliv je še posebej velik v mestih. Onesnaženost zraka povzroča oksidativni stres in podobno kot UV-svetloba in tobačni dim naredi kožo bolj nagnjeno k vnetjem. To še posebej velja za zrelejšo kožo, ki ima šibkejše zaščitne mehanizme in se počasneje regenerira. Zrela koža je še posebej občutljiva na kemične in fizikalne stresorje. Študija starejših žensk, ki jo je izvedel Leibnizov inštitut za raziskave okoljske medicine (IUF) v Düsseldorfu, je pokazala, da so imele tiste, ki so bile izpostavljene višjim koncentracijam onesnaževal mestnega zraka, 20 odstotkov več pigmentnih madežev na čelu in licih ter globljo nazolabialno gubo med nosnicami in kotički ust kot tiste, ki so živele na podeželju. Druga študija je pokazala, da imajo ženske z določenimi genetskimi različicami večje tveganje za razvoj več pigmentnih madežev zaradi izpostavljenosti finemu prahu.
Koža na obrazu je še posebej občutljiva.
Mednarodna študija nemških in kitajskih znanstvenikov je razkrila zanimivo podrobnost: zdi se, da onesnaženost zraka manj vpliva na kožo na rokah. Zaradi onesnaženega zraka svoj svež videz izgubljajo predvsem predeli obraza.
Kaj ščiti kožo pred onesnaženostjo zraka?
Čeprav je mestno življenje lahko privlačno, naša koža v mestu potrebuje posebno pozornost. To vključuje temeljito čiščenje in hranljivo nego, ki blažita posledice onesnaženosti s tem, da kožo ščitita pred prostimi radikali in krepita njeno naravno zaščitno pregrado. Izdelki za nego kože z antioksidativnim delovanjem lahko pomagajo preprečiti prezgodnje staranje kože in nastanek starostnih peg (lentigo senilis). Učinkovite so se izkazale snovi, ki jih vsebuje granatno jabolko (*Punica granatum*). Hranljiva punicinska kislina se pridobiva iz olja semen granatnega jabolka; to olje se izdeluje iz posušenih semen tega rdečega sadeža, bogatega z vitamini. Ta redka večkrat nenasičena maščobna kislina deluje kot naravni antioksidant, saj pomaga nevtralizirati proste radikale in omejiti oksidativni stres, ki ga povzroča onesnaženost zraka. Olje semen granatnega jabolka prav tako krepi naravno zaščitno pregrado kože in spodbuja obnovo celic. Zaradi teh blagodejnih lastnosti hranljiva nega z oljem semen granatnega jabolka koži povrne novo energijo.
Viri: https://ethz.ch/en/news-and-events/eth-news/news/2014/09/bodennahes-ozon-smog-verursachender-luftschadstoff.html https://www.bfs.de/EN/topics/opt/ir/effect/effect.html www.pharmazeutische-zeitung.de/ausgabe-012007/den-spuren-der-zeit-begegnen/ www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0022202X15346455
PDF študije: https://reader.elsevier.com/reader/sd/pii/S0022202X15346455?token=BEB073B1DF249627BD3BE67ED1463539B41DBBDE4F3CB6B853FB31E4CA80CB525C2F9619B9DCD8C793E2A60B6465BB79 https://link.springer.com/article/10.1007%2Fs00105-018-4338-8 https://www.jdsjournal.com/article/S0923-1811(16)30098-6/fulltext https://www.pharmazeutische-zeitung.de/inhalt-26-2004/titel-26-2004/









