100 let kreme Skin Food!
Leto 1926 je prineslo številne izume, ki so aktualni še danes.
Nastanek ikonične kreme Skin Food
Prvi kozmetični izdelki znamke Weleda so bili olje za lase, tonik za lase in ustna voda. Sledili so jim zobna pasta, brezov eliksir in čistilno mleko z izvlečkom perunike. Leta 1926 se je ponudba razširila na masažno olje z arniko, kopel z rožmarinom, hranilno kremo (t. i. »cold cream«) in kremo Weleda Skin Food. Ta »zelena krema za kožo«, vsebuje izvlečke mačehe, kamilice, ognjiča in rožmarina, in že skoraj stoletje zagotavlja naravno in zdravo nego kože.
Original Weleda Skin Food že od leta 1926
... ob tem pa številne dodatne inovacije za nego obraza Skin Food
„Leto 1926 se je odvijalo v razburljivem in živahnem času, polnem novih gibanj in idej.“
Charleston je bil ples leta 1926.
S koraki, kot so »bee’s knees«, zamahi z nogami in kroženje z nogami (t. i. »around the world«), je charleston v dvajsetih letih prejšnjega stoletja bliskovito osvojil plesni svet. Ime si deli z mestom v Južni Karolini, v svet pa se je razširil iz Amerike. Novi ples je dobil ime po broadwayski skladbi »The Charleston«, ki jo je napisal James P. Johnson. V Nemčiji ga je zaslovela Josephine Baker, ki ga je v Berlinu plesala v krilu iz banan.
Zeleni val
V dvajsetih letih prejšnjega stoletja so prvi semaforji začeli osvajati svetovna mesta. Do leta 1924 je promet na najbolj prometnem evropskem trgu, berlinskem Potsdamer Platzu, urejal policist. Ker je nase opozarjal s trobento, so ga imenovali »trobentaški angel«. Leta 1926 so v mestu poskusili promet urediti centralno. Vsi semaforji so hkrati preklopili z rdeče na zeleno, kar je povzročilo prvi prometni zastoj. Iz tega izvira tudi koncept »zelenega vala«.
Prvi semaforji v Berlinu
Svetovni kongres vegetarijancev
6. svetovni vegetarijanski kongres Mednarodne vegetarijanske zveze je potekal v Londonu leta 1926. Delegati iz Danske, Nemčije, Francije, Velike Britanije, Nizozemske, Portugalske, Švedske, Španije in Češkoslovaške so se sestali med 25. in 30. majem. Jedilnik je bil po navedbah revije *The Vegetarian Messenger* naslednji:
Moška moda postaja športna.
|
Športna oblačila so našla pot v modo za prosti čas. Moški so nosili klubske jakne teniških klubov, kape s šiltom in hlače do pod kolen – široke hlače, ki so se končale tik pod kolenom. Te so prej nosili le med športnimi dejavnostmi, kot so pohodništvo, kolesarjenje ali golf. |
Ali poznate vse nove izdelke za nego telesa Skin Food?
Za normalno in suho kožo
Nazaj k naravi
Naturizem, naravno zdravilstvo, protialkoholno gibanje, šport in zdrava prehrana – po obdobju industrializacije in urbanizacije so si mnogi ljudje želeli ponovne povezave z naravo in svobodnega izražanja. V Nemčiji in Švici se je kot protiutež razvilo gibanje za reformo življenjskega sloga; ljudje so začeli bolj zavestno jesti, več časa preživljati v naravi in na splošno bolj naravno oblikovati svoj vsakdan. Iz tega gibanja so nastale tudi prve trgovine z zdravo prehrano.
»Mala črna obleka« Coco Chanel
Gabrielle »Coco« Chanel je v začetku 20. stoletja revolucionirala žensko modo, saj je opustila korzet in uvedla krila do sredine meč in zračne hlače. Oblikovala je preprosto črno obleko brez volančkov, vezalk in pretiranega okrasja. »Mala črna obleka« je postala simbol svobode, sloga in samozavesti. Leta 1926 se je pojavila na naslovnici ameriške izdaje revije Vogue. Od takrat je ta brezčasna klasika našla prostor v garderobi skoraj vsake ženske.
Elisabeth in Marilyn
21. aprila 1926 se je v londonski četrti Mayfair rodila Elizabeth Alexandra Mary Windsor. Šest tednov pozneje, 1. junija, se je v Splošni bolnišnici v Los Angelesu rodila Norma Jeane Mortenson. V življenju sta se srečali le enkrat, ko sta bili obe stari 30 let. Marilyn Monroe je s svojim možem Arthurjem Millerjem odpotovala v London na filmsko premiero in bila sprejeta v Buckinghamski palači.
Rekonstrukcija Goetheanuma
Goetheanum je edinstvena stavba, ki v jeziku umetnosti izraža zamisli in misli antropozofije. Prvi Goetheanum je bil uničen v požaru na prehodu iz leta 1922 v leto 1923. Rudolf Steiner je leto pred svojo smrtjo pripravil maketo za drugi Goetheanum, ki je bil med letoma 1925 in 1928 zgrajen iz ognjevarnega armiranega betona. Bil je ena prvih monumentalnih, kiparsko zasnovanih stavb v zgodovini arhitekture.
Rdeča telefonska govorilnica
Arhitekt Sir Giles Gilbert Scott je z zasnovo rdeče telefonske govorilnice zmagal na natečaju, ki ga je pripravila Kraljeva komisija za lepe umetnosti (Royal Fine Arts Commission). Marca 1926 so na londonskem trgu Charing Cross postavili prvo rdečo govorilnico. Telefoniranje je bilo nekaj novega in vznemirljivega. Istega leta so v Berlinu, v okviru znanstvenega društva Urania, prvič pripravili predavanje o tej inovativni temi z naslovom »Telefonija – nekoč, danes in v prihodnosti«.
